V sredo, 10. julija 2024, smo v veliki jedilnici Doma starejših občanov Bežigrad gostili gospoda Mitjo Zupančiča, strastnega ljubitelja pohodništva in Jadranskega morja. Predstavil nam je štiri zgodbe iz svoje knjige “Štorije z Jadrana”.
Gospod Zupančič nam je predstavil naslednje zgodbe: “Zgodbe iz Savija”, “Paradižnikova juha”, “Svetilnik Poper” in “Beloglavi jastreb z otoka Cres”. V svojih zgodbah prepleta preprosto pomorsko življenje ter zgodbe ljudi in krajev, ki imajo zgodovinsko vrednost.
Njegovo pripovedovanje je tako živo, da si lahko zlahka predstavljaš, da si prav tisti trenutek tam. Svoje zgodbe je prepletal z avtorskimi pesmimi, kot je ta:
Sonce me je prebudilo,
nevidno vame je vstopilo,
ogrelo dušo in telo,
odprlo skrinjico Pandorino,
da bi zmogel spet čutiti,
se predati in ljubiti,
pod jadri dneve in noči.
V meni morje spet zaživi.
Zgodbe so resnične, večinoma pozitivne in smešne. Njegova velika strast je pomorska zgodovinska dediščina in ljudje, ki živijo ob morju oziroma z morjem.
Predavanje je zaključil z mislijo o bistvu življenja: da je bogastvo v ljudeh, prijateljstvu in sprejemanju različnosti med ljudmi. Pomembno je, da imamo nekaj topline in srčnosti ter da znamo prisluhniti sočloveku in sprejemati drug drugega v svoji različnosti, kar nas samo bogati.
