Sem študentka 4. letnika Fakultete za socialno delo v Ljubljani in opravljam prakso v Domu za starejše občane Ljubljana Bežigrad. Poleg socialnega dela me zelo zanima glasba, zato se izobražujem tudi na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, kjer obiskujem prav tako 4. letnik. Moj glavni predmet je jazz petje. Tam sem spoznala Petra, mojega fanta, ki igra jazz kitaro ter študira na Akademiji za glasbo v Ljubljani ter na Fakulteti za matematiko in fiziko. V času prakse sem velikokrat svoj čas preživljala na oddelku za ljudi z demenco. Moja diplomska naloga bo raziskovala tematiko glasbe in demence, zato sem se odločila, da skupaj s Petrom obiščeva stanovalce in stanovalke in jim prirediva krajši koncert. Želela sva se z glasbo povezati s stanovalci ter jih z dobro poznanimi skladbami spomniti na njihovo mladost. Zaigrala sva slovenske ljudske pesmi kot sta Kje so tiste stezice in Vsi so venci vejli ter vsem poznani slovenski popevki Poletna noč in Lastovka. Mojemu petju se je kmalu pridružilo še mnogo glasov in prav hitro smo prepevali skoraj vsi. Stanovalci so se zibali v ritmu melodije, nekateri so zaploskali, spet drugi stisnili roko sostanovalca, ki je sedel ob njih. Koncert se je dotaknil mene in Petra tako kot tudi najine poslušalce. Glasba nas povezuje, rešuje, osvobaja in se nam pomaga izražati, ko ne najdemo več besed.
študentka Manca Fekonja
